Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Faculty of Agriculture and Life Sciences

  

Kmetijska šola leta 1950

  • 1832 - nadvojvoda Janez je na svojem posestvu nad Pekrami pri Mariboru ustanovil VINOGRADNIŠKO ŠOLO
  • 1872 - ustanovljena je bila DEŽELNA SADJARSKA IN VINARSKA ŠOLA (Steiermäkische Landes -  Obst und Weinbauschule)
  • 1922 - ustanovljena je bila SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA
  • 1957 - ustanovljena je bila KMETIJSKA STROJNA ŠOLA
  • 1960 - z zakonom o Višji agronomski šoli, ki ga je sprejela Skupšcina LR Slovenije, je bila osnovana VIŠJA AGRONOMSKA ŠOLA (v prvih desetih letih delovanja je izobraževala obratne inženirje za operativne vodje tehnoloških procesov v neposredni kmetijski proizvodnji)
  • 1969/70 - v tem študijskem letu je Višja agronomska šola kot prva v takratni Jugoslaviji uvedla usmeritev kmetijskega pospeševanja za pospeševalno službo v kmetijskih zadrugah in za kooperacijo pri kombinatih
  • 1972/73 - v tem študijskem letu je Višja agronomska šola organizirala tudi študij kmetijskega strojništva
  • 1992 - z zakonom o ustanovitvi Visoke kmetijske šole je Višja agronomska šola prerasla v VISOKO KMETIJSKO ŠOLO
  • 1995 - Visoka kmetijska šola se z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru, ki ga je sprejel Državni zbor republike Slovenije preoblikuje v FAKULTETO ZA KMETIJSTVO
  • 2008 - Fakulteta za kmetijstvo se preimenuje v FAKULTETO ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE in se preseli na grad Hompoš v Hoče

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE UNIVERZE V MARIBORU

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je ena od ustanovnih clanic Univerze v Mariboru. Na naši fakulteti si prizadevamo za cim bolj sodobne študijske programe, ki morajo biti visoko kakovostni ter mednarodno primerljivi. Posebnega pomena v razvoju te fakultete je nedvomno dejstvo, da je to prva visokošolska ustanova v Republiki Sloveniji, ki ji je uspelo akreditirati študijske programe na vseh treh stopnjah Bolonjske prenove evropskega univerzitetnega prostora. V tem trenutku tako izvajamo sedem 1.stopenjskih študijskih programov (univerzitetni študijski program Kmetijstvo ter visokošolske študijske programe Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljšcine, Biosistemsko inženirstvo, Ekološko kmetijstvo, Management v agroživilstvu in razvoj podeželja, Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo, Živinoreja), tri 2.stopenjske (magistrske) študijske programe: Agrarna ekonomika, Kmetijstvo ter Varnost hrane v prehrambeni verigi, kot tudi dva 3.stopenjska (doktorska) študijska programa: Agrarna ekonomika in Kmetijstvo. Na ta nacin smo pridobili celo vrsto novih in sodobnih študijskih programov, katerih stvarna narava ter sama vsebina sta med drugim odražali tudi potrebo po preimenovanju naše šole v Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede.

Fakulteta izvaja navedene študijske programe na katere je vsega skupaj vpisanih približno 700 študentov. Hkrati z akreditacijo številnih študijskih programov, je fakulteti uspelo akreditirati tudi prvo dislocirano enoto v zgodovini te šole – v Rakicanu pri Murski Soboti. Na fakulteti je redno zaposlenih okoli 50 pedagoških delavcev, vsega skupaj pa je na šoli približno 100 zaposlenih, kar jo uvršca med manjše clanice Univerze v Mariboru. Prav tako kot pedagoško delo profesorjev in ostalih predavateljev sodelujocih na naših študijskih programih, je za šolo pomembna tudi njihova strokovna in znanstvenoraziskovalna dejavnost tako doma kot predvsem v mednarodnem prostoru.

Doplimant postane strokovnjak – praktik na svojem podrocju. Od kmetijskega strokovnjaka se pricakuje, da ima osnovna znanja o vseh kljucnih dejavnostih, povezanih s kmetijstvom. Naši študijski programi so zasnovani tako, da omogocajo diplomantom dovolj širok spekter zaposlitvenih možnosti. Primerni so za tiste, ki nameravajo prevzeti vodenje in delo na sodobno organiziranih in tržno usmerjenih kmetijah in kmetijskih posestvih. Diplomanti se bodo lahko zaposlovali tudi v gospodarstvu, javni in državni upravi (v raznih tehnoloških oddelkih kmetijskega gospodarstva, v zadružnih organizacijah, strojnih skupnostih, trgovskih podjetjih itd.) ter bodo usposobljeni za kreiranje samostojnega delovnega mesta. Možnosti zaposlitve so prav tako na podrocjih, kjer se prepletata kmetijska in živilska predelovalna industrija.

S selitvijo in gradnjo nove fakultete so bili naši ustanovi ponujeni neki cisto novi razvojni potenciali, zagotovljena dolgorocna vizija in obnovljeno poslanstvo, na ta nacin pa omogocen tudi njen nadaljnji uspešni razvoj. Vecina njenih oddelkov je v zgodovinsko pomembnem kompleksu gradu Hompoš (skupaj s priležno novogradnjo ter Vilo Pohorski dvorec), medtem ko se študijski program Vinogradništva, vinarstva in sadjarstva pretežno odvija na Meranovem, kjer se pravzaprav zacenja geneza vsega slovenskega kmetijskega šolstva in tudi te fakultete. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede si bo ravno sprico novih, dejansko imenitnih pogojev dela, prizadevala za mednarodno akreditacijo njenih študijskih programov, še nadaljnjim intenziviranjem mednarodnega sodelovanja v smeri rasti mobilnosti študentov in profesorjev, celovitem izvajanju procesa samoevalvacije, ipd. Celotna izobraževalna dejavnost mora stremeti k nenehnemu izboljševanju obstojecih študijskih programov, razvoju perspektivnih novih študijskih programov ter na tej osnovi k nadaljnji pozitivni promociji ter krepitvi poslanstva fakultete v njenem okolju. Na podrocju znanstvenoraziskovalnega dela bomo morali povecati napore za pridobitev temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektov v slovenskem prostoru, predvsem pa se še nadalje uspešno vkljucevati v mednarodne znanstvene tokove. Tudi na komparativno prednost, ki jo ima naša fakulteta pred ostalimi sorodnimi visokošolskimi ustanovami v bližnji in daljni sosešcini, nikakor ne gre pozabiti. Srcika našega nadaljnjega uspešnega izobraževalnega, strokovnega in znanstvenoraziskovalnega dela je nedvomno prav v povezavi fakultete z njenim Univerzitetnim kmetijskim centrom, ki med drugim predstavlja neke vrste poligon ('laboratorij v naravi') neposrednega prenosa znanj na študente in vse preostale zainteresirane uporabnike, kar posredno izpricuje tudi njegovo razmeroma pomembno vlogo in pomen pri nadaljnjem regionalnem razvoju širšega obmocja SV Slovenije.

Red. prof. dr. Jernej Turk